предикатив
Definition from Wiktionary, the free dictionary
Contents |
Russian[edit]
Pronunciation[edit]
- IPA: /prʲɪdʲɪkɐˈtʲif/
Noun[edit]
предикатив • (predikatív) m
Declension[edit]
declension of предикатив
| singular | plural | |
|---|---|---|
| nominative | предикати́в (predikatív) | предикати́вы (predikatívy) |
| genitive | предикати́ва (predikatíva) | предикати́вов (predikatívov) |
| dative | предикати́ву (predikatívu) | предикати́вам (predikatívam) |
| accusative | предикати́в (predikatív) | предикати́вы (predikatívy) |
| instrumental | предикати́вом (predikatívom) | предикати́вами (predikatívami) |
| prepositional | предикати́ве (predikatíve) | предикати́вах (predikatívax) |