časnik

See also: casnik and čašník

Serbo-Croatian

Etymology

From čȃst +‎ -nik. First attested in the 16th century.

Pronunciation

• IPA^(key): /t͡ʃâːsniːk/, /t͡ʃâsniːk/
• Hyphenation: čas‧nik

Noun

čȃsnīk or čȁsnīk m anim (Cyrillic spelling ча̑снӣк or ча̏снӣк)

1. (Croatia) officer (armed forces and navy)

   Synonym: ofìcīr

Declension

Declension of časnik

	singular	plural
nominative	časnik	časnici
genitive	časnika	časnika
dative	časniku	časnicima
accusative	časnika	časnike
vocative	časniče	časnici
locative	časniku	časnicima
instrumental	časnikom	časnicima

Related terms

• čȃsnica
• dòčāsnīk

Further reading

• “časnik”, in Hrvatski jezični portal [Croatian language portal] (in Serbo-Croatian), 2006–2026

Slovene

Etymology

From čàs +‎ -nik.

Pronunciation

• IPA^(key): /t͡ʃáːsnik/

Noun

čȃsnik m inan

1. newspaper (publication)

   Synonym: časopis

Declension

The diacritics used in this section of the entry are non-tonal. If you are a native tonal speaker, please help by adding the tonal marks.

Masculine inan., hard o-stem
nom. sing.	čásnik
gen. sing.	čásnika
	singular	dual	plural
nominative (imenovȃlnik)	čásnik	čásnika	čásniki
genitive (rodȋlnik)	čásnika	čásnikov	čásnikov
dative (dajȃlnik)	čásniku	čásnikoma	čásnikom
accusative (tožȋlnik)	čásnik	čásnika	čásnike
locative (mẹ̑stnik)	čásniku	čásnikih	čásnikih
instrumental (orọ̑dnik)	čásnikom	čásnikoma	čásniki

Further reading

• “časnik”, in Slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, portal Fran
• “časnik”, in Termania, Amebis
• See also the general references