Jump to content

немощь

From Wiktionary, the free dictionary

Old Church Slavonic

[edit]

Noun

[edit]

немощь (nemoštĭf

  1. illness

Declension

[edit]
Declension of немощь (i-stem)
singular dual plural
nominative немощь
nemoštĭ
немощи
nemošti
немощи
nemošti
genitive немощи
nemošti
немощью, немощию
nemoštĭju, nemoštiju
немощьи, немощии
nemoštĭi, nemoštii
dative немощи
nemošti
немощьма
nemoštĭma
немощьмъ
nemoštĭmŭ
accusative немощь
nemoštĭ
немощи
nemošti
немощи
nemošti
instrumental немощьѭ, немощиѭ
nemoštĭjǫ, nemoštijǫ
немощьма
nemoštĭma
немощьми
nemoštĭmi
locative немощи
nemošti
немощью, немощию
nemoštĭju, nemoštiju
немощьхъ
nemoštĭxŭ
vocative немощи
nemošti
немощи
nemošti
немощьѥ, немощиѥ
nemoštĭje, nemoštije

References

[edit]

Russian

[edit]

Etymology

[edit]

Borrowed from Old Church Slavonic немощь (nemoštĭ). Doublet of не́мочь (némočʹ), the inherited form.

Pronunciation

[edit]

Noun

[edit]

не́мощь (némoščʹf inan (genitive не́мощи, nominative plural не́мощи, genitive plural не́мощей)

  1. malaise, malady, illness, feebleness (especially of old or sick people), sickness
    Synonym: не́мочь (némočʹ)

Declension

[edit]