spojiv

Serbo-Croatian

Etymology

From spojiti +‎ -iv.

Pronunciation

• IPA^(key): /spǒjiʋ/
• Hyphenation: spo‧jiv

Adjective

spòjiv (definite spòjivī, Cyrillic spelling спо̀јив)

1. joinable, connectable, mergeable

Declension

indefinite forms

singular		masculine	feminine	neuter
nominative		spojiv	spojiva	spojivo
genitive		spojiva	spojive	spojiva
dative		spojivu	spojivoj	spojivu
accusative	inanimate animate	spojiv spojiva	spojivu	spojivo
vocative		spojiv	spojiva	spojivo
locative		spojivu	spojivoj	spojivu
instrumental		spojivim	spojivom	spojivim
plural		masculine	feminine	neuter
nominative		spojivi	spojive	spojiva
genitive		spojivih	spojivih	spojivih
dative		spojivim(a)	spojivim(a)	spojivim(a)
accusative		spojive	spojive	spojiva
vocative		spojivi	spojive	spojiva
locative		spojivim(a)	spojivim(a)	spojivim(a)
instrumental		spojivim(a)	spojivim(a)	spojivim(a)

definite forms

singular		masculine	feminine	neuter
nominative		spojivi	spojiva	spojivo
genitive		spojivog(a)	spojive	spojivog(a)
dative		spojivom(u/e)	spojivoj	spojivom(u/e)
accusative	inanimate animate	spojivi spojivog(a)	spojivu	spojivo
vocative		spojivi	spojiva	spojivo
locative		spojivom(e/u)	spojivoj	spojivom(e/u)
instrumental		spojivim	spojivom	spojivim
plural		masculine	feminine	neuter
nominative		spojivi	spojive	spojiva
genitive		spojivih	spojivih	spojivih
dative		spojivim(a)	spojivim(a)	spojivim(a)
accusative		spojive	spojive	spojiva
vocative		spojivi	spojive	spojiva
locative		spojivim(a)	spojivim(a)	spojivim(a)
instrumental		spojivim(a)	spojivim(a)	spojivim(a)