končen

From Wiktionary, the free dictionary
Jump to navigation Jump to search

Slovene

[edit]

Pronunciation

[edit]

Adjective

[edit]

kónčən (comparative bȍlj kónčən, superlative nȁjbolj kónčən)

  1. final
  2. ultimate
  3. terminal

Inflection

[edit]
The diacritics used in this section of the entry are non-tonal. If you are a native tonal speaker, please help by adding the tonal marks.
Hard
masculine feminine neuter
nom. sing. kônčen kônčna kônčno
singular
masculine feminine neuter
nominative kônčen ind
kônčni def
kônčna kônčno
genitive kônčnega kônčne kônčnega
dative kônčnemu kônčni kônčnemu
accusative nominativeinan or
genitive
anim
kônčno kônčno
locative kônčnem kônčni kônčnem
instrumental kônčnim kônčno kônčnim
dual
masculine feminine neuter
nominative kônčna kônčni kônčni
genitive kônčnih kônčnih kônčnih
dative kônčnima kônčnima kônčnima
accusative kônčna kônčni kônčni
locative kônčnih kônčnih kônčnih
instrumental kônčnima kônčnima kônčnima
plural
masculine feminine neuter
nominative kônčni kônčne kônčna
genitive kônčnih kônčnih kônčnih
dative kônčnim kônčnim kônčnim
accusative kônčne kônčne kônčna
locative kônčnih kônčnih kônčnih
instrumental kônčnimi kônčnimi kônčnimi

Antonyms

[edit]
[edit]

Further reading

[edit]
  • končen”, in Slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, portal Fran