сообщник

From Wiktionary, the free dictionary
Jump to navigation Jump to search

Russian[edit]

Etymology[edit]

сообщи́ть (soobščítʹ) +‎ -ник (-nik)

Pronunciation[edit]

Noun[edit]

соо́бщник • (soóbščnik) m anim (genitive соо́бщника, nominative plural соо́бщники, genitive plural соо́бщников, feminine соо́бщница)

  1. accomplice (an associate in the commission of a crime)

Declension[edit]

Declension of соо́бщник (anim masc-form velar-stem accent-a) 
singular plural
nominative соо́бщник
soóbščnik 		соо́бщники
soóbščniki
genitive соо́бщника
soóbščnika 		соо́бщников
soóbščnikov
dative соо́бщнику
soóbščniku 		соо́бщникам
soóbščnikam
accusative соо́бщника
soóbščnika 		соо́бщников
soóbščnikov
instrumental соо́бщником
soóbščnikom 		соо́бщниками
soóbščnikami
prepositional соо́бщнике
soóbščnike 		соо́бщниках
soóbščnikax
Retrieved from "https://en.wiktionary.org/w/index.php?title=сообщник&oldid=67000726"