lačen

Definition from Wiktionary, the free dictionary
Jump to navigation Jump to search
See also: lacen

Slovene[edit]

Etymology[edit]

From Proto-Slavic *òlčьnъ.

Pronunciation[edit]

Adjective[edit]

láčen (comparative bȍlj láčen, superlative nȁjbolj láčen)

  1. hungry (affected by hunger; desirous of food)

Inflection[edit]

Hard
masculine feminine neuter
nom. sing. láčen láčna láčno
singular
masculine feminine neuter
nominative láčen ind
láčni def
láčna láčno
accusative nominativeinan or
genitive
anim
láčno láčno
genitive láčnega láčne láčnega
dative láčnemu láčni láčnemu
locative láčnem láčni láčnem
instrumental láčnim láčno láčnim
dual
masculine feminine neuter
nominative láčna láčni láčni
accusative láčna láčni láčni
genitive láčnih láčnih láčnih
dative láčnima láčnima láčnima
locative láčnih láčnih láčnih
instrumental láčnima láčnima láčnima
plural
masculine feminine neuter
nominative láčni láčne láčna
accusative láčne láčne láčna
genitive láčnih láčnih láčnih
dative láčnim láčnim láčnim
locative láčnih láčnih láčnih
instrumental láčnimi láčnimi láčnimi