ovčar

Serbo-Croatian

Etymology

From ovca +‎ -jar.

Pronunciation

• IPA^(key): /ǒʋt͡ʃaːr/
• Hyphenation: ov‧čar

Noun

òvčār m (Cyrillic spelling о̀вча̄р)

1. shepherd
2. sheepdog

Declension

Declension of ovčar

	singular	plural
nominative	òvčār	ovčári
genitive	ovčára	ovčárā
dative	ovčáru	ovčárima
accusative	ovčára	ovčáre
vocative	ȍvčāre / ȍvčāru	ovčári
locative	ovčáru	ovčárima
instrumental	ovčárom / ovčárem	ovčárima

References

• “ovčar” in Hrvatski jezični portal
• Vukušić, Stjepan, Zoričić, Ivan, Graselli-Vukušić, Marija (2007) Naglasak u hrvatskome književnom jeziku (Velika hrvatska gramatika; 4), Zagreb: Globus, →ISBN, §157, page 55

Slovene

Pronunciation

• IPA^(key): /ɔʋt͡ʃàːr/

Noun

ovčár m anim

1. sheepdog (dog used for herding sheep)

Inflection

The diacritics used in this section of the entry are non-tonal. If you are a native tonal speaker, please help by adding the tonal marks.

Masculine anim., soft o-stem
nom. sing.	ovčár
gen. sing.	ovčárja
	singular	dual	plural
nominative (imenovȃlnik)	ovčár	ovčárja	ovčárji
genitive (rodȋlnik)	ovčárja	ovčárjev	ovčárjev
dative (dajȃlnik)	ovčárju	ovčárjema	ovčárjem
accusative (tožȋlnik)	ovčárja	ovčárja	ovčárje
locative (mẹ̑stnik)	ovčárju	ovčárjih	ovčárjih
instrumental (orọ̑dnik)	ovčárjem	ovčárjema	ovčárji

Further reading

• “ovčar”, in Slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, portal Fran