voščiti

From Wiktionary, the free dictionary
Jump to navigation Jump to search

Slovene[edit]

Etymology[edit]

Borrowed from Old High German wunsken, wunscen (to choose, wish, desire). Cf. Serbo-Croatian приу̀штити, priùštiti.

Pronunciation[edit]

  • IPA(key): /ʋɔʃt͡ʃìːti/, /ʋɔʃt͡ʃíːti/, /ʋòːʃt͡ʃiti/

Verb[edit]

voščīti or vọ́ščiti impf or pf

  1. to wish
    Voščil si je dobro jutro.He wished himself a good morning.
  2. to congratulate
    Voščila mu je rojstni dan.She congratulated him on his birthday.

Inflection[edit]

-iti -im (AP b)
infinitive voščīti, vọ́ščiti
1st singular vọ́ščim
infinitive voščīti, vọ́ščiti voščit
supine vọ́ščit
verbal noun vọ́ščenje, voščénje
participle converb
present voščȅč
past vọ́ščen, voščȅn
l-participle masculine feminine neuter
singular vọ́ščił voščȋla voščílo
dual voščíla voščíli voščíli
plural voščíli voščíle voščíla
present imperative
1st singular vọ́ščim
2nd singular vọ́ščiš vọ́šči
3rd singular vọ́šči
1st dual vọ́ščiva vọ́ščiva, voščȋva
2nd dual vọ́ščita vọ́ščita, voščȋta
3rd dual vọ́ščita
1st plural vọ́ščimo vọ́ščimo, voščȋmo
2nd plural vọ́ščite vọ́ščite, voščȋte
3rd plural vọ́ščijo

Derived terms[edit]

Further reading[edit]

  • voščiti”, in Slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, portal Fran