otročji

Definition from Wiktionary, the free dictionary
Jump to navigation Jump to search

Slovene[edit]

Etymology[edit]

From otròk +‎ -ji.

Pronunciation[edit]

Adjective[edit]

otrọ́čji (comparative bȍlj otrọ́čji, superlative nȁjbolj otrọ́čji)

  1. childish
    Zakaj moraš biti tako otročji?Why must you be so childish?
    Je otročje misliti, da jaz bi hotel govoriti s teboj.It's childish to think that I would want to talk with you.

Inflection[edit]

Soft
masculine feminine neuter
nom. sing. otróčji otróčja otróčje
singular
masculine feminine neuter
nominative otróčji otróčja otróčje
accusative nominativeinan or
genitive
anim
otróčjo otróčje
genitive otróčjega otróčje otróčjega
dative otróčjemu otróčji otróčjemu
locative otróčjem otróčji otróčjem
instrumental otróčjim otróčjo otróčjim
dual
masculine feminine neuter
nominative otróčja otróčji otróčji
accusative otróčja otróčji otróčji
genitive otróčjih otróčjih otróčjih
dative otróčjima otróčjima otróčjima
locative otróčjih otróčjih otróčjih
instrumental otróčjima otróčjima otróčjima
plural
masculine feminine neuter
nominative otróčji otróčje otróčja
accusative otróčje otróčje otróčja
genitive otróčjih otróčjih otróčjih
dative otróčjim otróčjim otróčjim
locative otróčjih otróčjih otróčjih
instrumental otróčjimi otróčjimi otróčjimi

Derived terms[edit]

Further reading[edit]

  • otročji”, in Slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, portal Fran