ščit

See also: scit

Serbo-Croatian

Alternative forms

• štit

Etymology

From Proto-Slavic *ščitъ (“shield”).

Pronunciation

• IPA^(key): /ʃtʃîːt/

Noun

ščit m (Cyrillic spelling шчит)

1. (Croatia, dialectal, nonstandard) shield

Declension

Declension of ščit

	singular	plural
nominative	ščit	ščiti
genitive	ščita	ščitah
dative	ščitu	ščitima
accusative	ščit	ščite
vocative	ščite	ščìti
locative	ščitu	ščitima
instrumental	ščitom	ščitimi

---

Slovene

Etymology

From Proto-Slavic *ščitъ (“shield”), from Proto-Balto-Slavic *skeitum, *skoitum, from Proto-Indo-European *skey-to-m, from *skey- (“to cut, separate”).

Pronunciation

• IPA^(key): /ʃt͡ʃíːt/

Noun

ščȋt m inan

1. shield (armor)

Inflection

The diacritics used in this section of the entry are non-tonal. If you are a native tonal speaker, please help by adding the tonal marks.

Masculine inan., hard o-stem
nom. sing.	ščít
gen. sing.	ščíta
	singular	dual	plural
nominative (imenovȃlnik)	ščít	ščíta	ščíti
genitive (rodȋlnik)	ščíta	ščítov	ščítov
dative (dajȃlnik)	ščítu	ščítoma	ščítom
accusative (tožȋlnik)	ščít	ščíta	ščíte
locative (mẹ̑stnik)	ščítu	ščítih	ščítih
instrumental (orọ̑dnik)	ščítom	ščítoma	ščíti