исповѣдьникъ
Jump to navigation
Jump to search
Old Church Slavonic
[edit]Etymology
[edit]исповѣдь (ispovědĭ) + -ьникъ (-ĭnikŭ)
Noun
[edit]исповѣдьникъ • (ispovědĭnikŭ) m
Declension
[edit]Declension of исповѣдьникъ (o-stem)
| singular | dual | plural | |
|---|---|---|---|
| nominative | исповѣдьникъ ispovědĭnikŭ |
исповѣдьника ispovědĭnika |
исповѣдьници ispovědĭnici |
| genitive | исповѣдьника ispovědĭnika |
исповѣдьникоу ispovědĭniku |
исповѣдьникъ ispovědĭnikŭ |
| dative | исповѣдьникоу, исповѣдьникови ispovědĭniku, ispovědĭnikovi |
исповѣдьникома ispovědĭnikoma |
исповѣдьникомъ ispovědĭnikomŭ |
| accusative | исповѣдьникъ, исповѣдьника ispovědĭnikŭ, ispovědĭnika |
исповѣдьника ispovědĭnika |
исповѣдьникꙑ ispovědĭniky |
| instrumental | исповѣдьникомъ ispovědĭnikomŭ |
исповѣдьникома ispovědĭnikoma |
исповѣдьникꙑ ispovědĭniky |
| locative | исповѣдьницѣ ispovědĭnicě |
исповѣдьникоу ispovědĭniku |
исповѣдьницѣхъ ispovědĭnicěxŭ |
| vocative | исповѣдьниче ispovědĭniče |
исповѣдьника ispovědĭnika |
исповѣдьници ispovědĭnici |