sončen

Definition from Wiktionary, the free dictionary
Jump to navigation Jump to search

Slovene[edit]

Etymology[edit]

From sọ̑nce +‎ -en.

Pronunciation[edit]

Adjective[edit]

sọ̑nčən (comparative sọ̑nčnejši, superlative nȁjsọ̑nčnejši)

  1. solar
    Synonym: solȃren
  2. sunny

Inflection[edit]

Hard
masculine feminine neuter
nom. sing. sónčen sónčna sónčno
singular
masculine feminine neuter
nominative sónčen ind
sónčni def
sónčna sónčno
accusative nominativeinan or
genitive
anim
sónčno sónčno
genitive sónčnega sónčne sónčnega
dative sónčnemu sónčni sónčnemu
locative sónčnem sónčni sónčnem
instrumental sónčnim sónčno sónčnim
dual
masculine feminine neuter
nominative sónčna sónčni sónčni
accusative sónčna sónčni sónčni
genitive sónčnih sónčnih sónčnih
dative sónčnima sónčnima sónčnima
locative sónčnih sónčnih sónčnih
instrumental sónčnima sónčnima sónčnima
plural
masculine feminine neuter
nominative sónčni sónčne sónčna
accusative sónčne sónčne sónčna
genitive sónčnih sónčnih sónčnih
dative sónčnim sónčnim sónčnim
locative sónčnih sónčnih sónčnih
instrumental sónčnimi sónčnimi sónčnimi

Derived terms[edit]

Further reading[edit]

  • sončen”, in Slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU[1], portal Fran