vran

Definition from Wiktionary, the free dictionary
Jump to navigation Jump to search
See also: vrán and Vran

Czech[edit]

Pronunciation[edit]

Noun[edit]

vran f

  1. genitive plural of vrána

Serbo-Croatian[edit]

Etymology[edit]

From Proto-Slavic *vornъ, from Proto-Balto-Slavic *warnás.

Pronunciation[edit]

Adjective[edit]

vrȃn (definite vrȃnī, Cyrillic spelling вра̑н)

  1. black, raven

Declension[edit]


Slovene[edit]

Etymology[edit]

From Proto-Slavic *vornъ, from Proto-Balto-Slavic *warnás.

Pronunciation[edit]

Noun[edit]

vrȃn m anim

  1. raven
  2. crow
    Synonym: vrána

Inflection[edit]

Masculine anim., hard o-stem
nom. sing. vrán
gen. sing. vrána
singular dual plural
nominative vrán vrána vráni
accusative vrána vrána vráne
genitive vrána vránov vránov
dative vránu vránoma vránom
locative vránu vránih vránih
instrumental vránom vránoma vráni

Further reading[edit]

  • vran”, in Slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, portal Fran