мещанин

See also: мештанин and мешанин

Russian

Etymology

Borrowed from Polish mieszczanin (“burgher, townsman”), from miasto (“town”).

Pronunciation

• IPA^(key): [mʲɪɕːɪˈnʲin]

Noun

мещани́н • (meščanín) m anim (genitive мещани́на, nominative plural меща́не, genitive plural меща́н, feminine меща́нка)

1. (historical) petty bourgeois, petit bourgeois (member of a social estate in the Russian Empire comprising the urban lower middle class)
2. (figuratively) Philistine, narrow-minded person

Declension

Declension of мещани́н (anim masc-form hard-stem accent-d) 

	singular	plural
nominative	мещани́н meščanín	меща́не meščáne
genitive	мещани́на meščanína	меща́н meščán
dative	мещани́ну meščanínu	меща́нам meščánam
accusative	мещани́на meščanína	меща́н meščán
instrumental	мещани́ном meščanínom	меща́нами meščánami
prepositional	мещани́не meščaníne	меща́нах meščánax

Derived terms

• измещаниться (izmeščanitʹsja)
• мещани́нишка (meščaníniška)
• Мещанинов (Meščaninov)
• меща́нка (meščánka)
• мещановатый (meščanovatyj)
• мещаночка (meščanočka)
• мещански (meščanski)

• меща́нский (meščánskij)
• меща́нство (meščánstvo)
• намещаниться (nameščanitʹsja)
• обмещанивание (obmeščanivanije)
• обмещанивать (obmeščanivatʹ)
• обмещаниваться (obmeščanivatʹsja)
• обмещанить (obmeščanitʹ)

• обмещаниться (obmeščanitʹsja)
• омещанивание (omeščanivanije)
• омещанивать (omeščanivatʹ)
• омещаниваться (omeščanivatʹsja)
• омещанить (omeščanitʹ)
• омещаниться (omeščanitʹsja)
• по-мещански (po-meščanski)