izgovoriti

From Wiktionary, the free dictionary
Jump to navigation Jump to search

Serbo-Croatian[edit]

Etymology[edit]

From iz- +‎ govoriti.

Pronunciation[edit]

  • IPA(key): /izɡoʋǒriti/
  • Hyphenation: iz‧go‧vo‧ri‧ti

Verb[edit]

izgovòriti pf (Cyrillic spelling изгово̀рити)

  1. (transitive) to pronounce
  2. (transitive) to say, state
  3. (reflexive) to excuse, justify oneself

Conjugation[edit]

Related terms[edit]

See also[edit]

Slovene[edit]

Etymology[edit]

From iz- +‎ govorīti.

Pronunciation[edit]

  • IPA(key): /izɡɔʋɔrìːti/, /izɡɔʋɔríːti/
  • Hyphenation: iz‧go‧vo‧rí‧ti

Verb[edit]

izgovorīti pf

  1. to pronounce

Inflection[edit]

-iti -im (AP c)
infinitive izgovorīti
1st singular izgovorím
infinitive izgovorīti izgovórit, izgovorȋt, izgovorȉt
supine izgovórit, izgovorȋt, izgovorȉt
verbal noun
participle converb
present
past izgovorjȅn izgovorȋvši
l-participle masculine feminine neuter
singular izgovọ̑rił izgovoríla izgovorȋlo
dual izgovorȋla izgovorȋli izgovorȋli
plural izgovorȋli izgovorȋle izgovorȋla
present imperative
1st singular izgovorím
2nd singular izgovoríš izgovóri
3rd singular izgovorí
1st dual izgovoríva izgovorȋva
2nd dual izgovoríta izgovorȋta
3rd dual izgovoríta
1st plural izgovorímo izgovorȋmo
2nd plural izgovoríte izgovorȋte
3rd plural izgovoríjo

Further reading[edit]

  • izgovoriti”, in Slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, portal Fran